Na sejmu AGRA 2025 v Gornji Radgoni so Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ZRS Koper, KOTO d.o.o. ter Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo organizirali interaktivno delavnico “Kako do slovenskih izboljševalcev tal in biostimulantov” v okviru evropskega projekta Waste4Soil. Delavnica je raziskovala, kako je mogoče ostanke iz živilske industrije pretvoriti v izboljševalce tal in biostimulante, ki lahko nadomestijo uvožena mineralna gnojila ter okrepijo krožno biogospodarstvo.
Udeleženci so izmenjali svoja mnenja o koristih, tveganjih in tržnih priložnostih. Izboljševalci tal so bili splošno razumljeni predvsem kot materiali, ki izboljšujejo strukturo tal, zadrževanje vode, vsebnost organske snovi in mikrobno aktivnost ter ponujajo dolgoročne koristi v primerjavi s konvencionalnimi gnojili. Med glavnimi prednostmi so izpostavili manj odpadkov, boljše zdravje tal, manjšo odvisnost od uvoza ter pozitivne učinke na podnebje. Izpostavljeni so bili tudi pomisleki glede patogenov, težkih kovin, mikroplastike, variabilnosti izdelkov ter sprejemanja s strani potrošnikov, kjer ima pomembno vlogo tudi tržna cena.
Tržni potencial je bil prepoznan predvsem v ekološkem kmetovanju, trajnih nasadih, vrtnarstvu in pridelavi vrtnin. Odgovor na vprašanje, ali bi uporabljali razviti izboljševalec tal, je bil povezan z ugodnim razmerjem med ceno in kakovostjo, zanesljivo certificiranostjo in zagotavljanjem kakovosti ter možnostjo nadomestitve mineralnih gnojil. Kljub temu, da je večina udeležencev zaupala analitskim metodam in CE-certifikaciji, so mnogi menili, da potrošniki še niso pripravljeni sprejeti izdelkov iz živilskih odpadkov. Beseda »odpadek« ima namreč negativen prizvok, ne glede na dejansko kakovost izdelka po obdelavi. Kot ključni elementi za krepitev zaupanja so bili izpostavljeni izobraževanje, transparentnost in jasnejša zakonodaja.
Delavnica je potrdila tako potencial kot tudi izzive, ki jih prinašajo izboljševalci tal iz ostankov hrane. Za napredek so deležniki poudarili potrebo po usklajeni zakonodaji, pilotnih projektih, izobraževanju kmetov, certificiranju in kampanjah ozaveščanja javnosti. Ti koraki so ključni za to, da odpadki postanejo dragocen vir za trajnostno kmetijstvo v Sloveniji.
